Od slike do besede
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
Od slike do besede
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?
Moja zgodba
Slovenski mučenci 20. stoletja
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2025 ob 05-ih
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Duhovna misel
Neki učenec zena, ki je želel postati učitelj, je bil deset let v šoli pri slavnem mojstru ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V prostorih nekdanje kmetijske šole v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem živi don Boskov duh, tam delujejo hiša Campus Ad Fontes, inkluzivna kavarna, Hiša Jožef in otroške jasli, ki jih ne vodijo koroški Slovenci, a ponujajo varstvo s slovenskim jezikom. Cristina Santoro Sienčnik je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah predstavila oratoriji v Dobrli vasi, ki sta ga ustanovila z možem Štefanom.
Kulturni utrinki
Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Svetovalnica
Lotili smo se spomladanske nege rož, urejanja grmovnic in balkonskega cvetja. Naša gostja je bila Melita Miš Strgar iz Arboretuma Volčji potok.